Avtor: (---.lj-oz.sik.si)
Datum: 10-03-03 07:16
Prevedla in pripravila: Tanja Pogačar
Ana Maria Machado: Knjige: Svet v čarobnem omrežju.
Bila sem še majhna, ne vem, koliko let mi je pravzaprav bilo.
A bila sem dovolj velika, da sem lahko stala pred pisalno mizo svojega očeta in nanjo položila roke, na katere sem naslonila brado. Tik pred mojimi očmi je stal kipec iz medenine: zelo suh vitez s kopjem v rokah, ki je sedel na še bolj suhem konju, za njim pa majhen osel, ki je nosil zelo obilnega majhnega moža, ki je vihtel svoj klobuk, kot bi z njim pozdravljal.
Na moje vprašanje je oče odgovoril in mi ju predstavil:
- Don Kihot in Sančo Pansa.
Hotela sem vedeti, kdo sta bila in kje sta živela. Izvedela sem, da sta bila Španca in da že stoletja živita v čarobnem bivališču - v knjigi. Nato je moj oče prekinil svoje delo, vzel s police velikansko knjigo in mi začel kazati slike obeh ter pripovedovati njune zgodbe. Na eni od ilustracij je bil Don Kihot obdan s stotinami knjig.
- Kdo pa živi v teh knjigah? sem hotela vedeti.
Iz njegovega odgovora sem razbrala, da gre za najrazličnejše knjige, v katerih živi neskončno število oseb. Od tega trenutka naprej sem s pomočjo staršev spoznavala nekatere od njih, kot na primer Robinzona Crusoa na njegovem otoku, Gulliverja v deželi Liliput in Robina Hooda v njegovem gozdu. Nato sem ugotovila, da princeske in vile, velikani in duhovi, kralji in čarovnice, trije pujski in sedem palčkov, grdi raček in hudobni volk, vsi moji stari znanci iz zgodb, ki so mi jih pripovedovali, tudi živijo v knjigah.
Ko sem se naučila brati, sem tudi sama zaživela v knjigah. V pravljicah in zgodbah sem se srečala z junaki z vsega sveta, s knjigami sem prepotovala ves svet od Kitajske do Irske, od Rusije do Grčije. Popolnoma sem se vživela v knjige Monteira Lobata, kot bi sama zares bila na kmetiji rumene žolne, kjer so se zgodbe dogajale. V knjigah sem živela. V svobodnih deželah brez meja. Čisto enostavno je bilo priti na Misisipi k Tomu in Hucku, jezditi po Franciji z d'Artagnanom, se izgubiti na bagdadski tržnici z Aladinom, leteti v deželo Nije s Petrom Panom, preleteti Švedsko na gosaku skupaj z Nilsom, se spustiti po zajčji luknji z Alico, biti požrt od morskega psa skupaj z Ostržkom, zasledovati Moby Dicka s kapitanom Ahabom, križariti po sedmih morjih s Krvavim kapitanom, iskati zaklade skupaj z Dolgim Johnom Silverjem, potovati okrog sveta s Phileasom Foggom, ostati več let na Kitajskem z Marcom Polom, živeti v Afriki s Tarzanom, v gorah s Heidi ali v hišici v preriji z družino Ingalls, biti izpostavljen izkoriščanju na londonskih ulicah skupaj z Oliwerjem Twistom in na pariških s Cosette, preživeti požar z Jane Eyre, obiskovati šolo skupaj s Henrikom in Garronejem, slediti svetemu možu v Indiji s Kim, sanjati, da bom pisateljica skupaj z Jo March, na pobočjih Bahie skupaj s Pedrom Balo pripadati tolpi Kapitana Sable … in potem sem brala vedno več knjig za odrasle.
Čisto preprosto, brez zemljepisnih meja in brez starostnih omejitev sem prešla iz enih v druge. Zdelo se je, da je vse povezano v močno, čarobno omrežje.
Počasi sem iz tako veliko in tako različnih svetov ustvarila svoj lastni svet. In v knjigah ki jih pišem, delim z ljudmi vse to, kar živi v meni.
Pokroviteljica mednarodnega dne knjig za otroke, 2. aprila 2003, rojstnega dne Hansa Christiana Andersena, je brazilska sekcija IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost). Avtorica poslanice otrokom vsega sveta je brazilska pisateljica in dobitnica Andersenove nagrade 2000 Ana Maria Machado. Avtorja spremljajoče ilustracije na plakatu, perujskega ilustratorja Rafaela Fabrica Yocktenga Benalcázarja, ki trenutno biva v Kolumbiji, so izbrale latinskoameriške sekcije IBBY.
|
|