Avtor: (---.lj-oz.sik.si)
Datum: 05-02-04 08:24
BREZ BRALNE ZNAČKE TUDI V DEVETLETKI NE BO ŠLO!
Zakaj bralna značka tudi v devetletki? Ker dolgoročno motiviranje učencev za branje v prostem času (in sicer knjig po njihovih zanimanjih in željah) bistveno prispeva k njihovi bralni kulturi in k temu, da bodo postali bralci za vse življenje.
Bralna značka je kot dolgoročna motivacija pomemben del bralne vzgoje in prispeva k razvoju bralne kulture
Osnovna šola mora razvijati tako osnove klasične kot novodobne pismenosti, zato devetletka uči branja in razvija vse vrste branja pri vseh predmetih.
Poleg tega je pomembno dolgoročno in splošno motiviranje za branje. Pri nas je na področju dolgoročnega motiviranja za branje zelo močno gibanje Bralna značka, ki učence spodbuja k branju od prvega do zadnjega razreda osnovne šole; nekateri otroci ga srečajo že v predbralnem obdobju (predšolska bralna značka), nekateri tudi še v srednji šoli.
Bralna značka ohranja ime kot gibanje, medtem ko se dolgoročno motiviranje za branje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v splošnih knjižnicah in tudi drugod pogosto poimenuje drugače. Ni namreč pomembno ime, pomembno je spodbujanje k branju, ki bo zagotovo uspešnejše, če bomo gradili in razvijali pozitivne izkušnje.
Dolgoročno motiviranje za branje je tako zelo pomembno za razvoj bralne vzgoje posameznika in bralne kulture na splošno, da skušajmo učitelji in knjižničarji organizirati za vse učence na vsaki šoli različne priložnosti, kjer bi učenci spoznavali koristnost in užitek branja, imeli na voljo različna bralna gradiva in možnosti, da berejo in sodelujejo v bralnih dejavnostih po lastnem izboru, zanimanjih in željah.
Bralno vzdušje na šoli naj bi bilo takšno: Vsi beremo! Vsak naj dobro in rad bere, da bo uspešen pri učenju, doseganju in opravljanju poklica, in da bo bogatejše preživljal svoj prosti čas in življenje.
Bralna značka gradi na tradiciji in izkušnjah, hkrati pa se ves čas razvija
Bralna značka že več kot štiri desetletja spodbuja slovensko mladino k branju in dviga bralno kulturo mladih. Obenem promovira branje oz. pomen branja za posameznika in družbo. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter k dejavnostim (šolske) knjižnice. Predvsem pa se ves čas poskuša posodabljati glede na okus sodobne mladine in zahteve družbe. Je gibanje, ki se odziva na zahteve po bralni pismenosti, toda tudi v sodobnem času dolgoročno motivira predvsem za branje književnosti. Bralna značka se dogaja na 99 % osnovnih šol; v gibanje se vključuje kar 55 % vseh osnovnošolcev. (Podatki iz raziskav iz let 1994/95, 1998/99 in iz zadnje, ki jo pod naslovom Razvoj bralnih zmožnosti z Bralno značko izvajamo v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2001–2006«).
Bralna značka spodbuja učence k branju v prostem času, in sicer k branju knjig po njihovem/prostem izboru
Pouk književnosti (tako v šoli pri pouku kot pri domačem branju) določa besedila za branje in zahteva/pričakuje določena književna znanja, medtem ko bralna značka spodbuja k prostočasnemu branju, in sicer k branju knjig po izboru mladih bralcev, torej po njihovih željah in zanimanjih.
Bralci za bralno značko se že marsikje srečujejo na določen dan in uro, v zelo neformalnih skupinah, t.i. bralnih klubih. V njih se – skupaj z mentorjem - pogovarjajo o prebranem, si izmenjujejo bralne izkušnje in svetujejo knjige v branje. Mentor poskuša torej organizirati pogovor o prebranem, nikakor pa ne sili k poročanju. Pripravi oblike dela (primerne starosti bralcev), s katerimi si mladi lahko izmenjajo vtise in izkušnje o prebranih besedilih. Mentor si prizadeva ustvariti bralni krog, kjer je tudi on »eden od bralcev«, pripravlja različne oblike pogovora, ki najmočneje motivirajo za branje, bralni krog, v katerem lahko bralec tudi molči o prebranem, pridobi pa od drugih vrsto informacij, nasvetov in spodbud.
Mentor, ki je tudi sam (navdušen) bralec in dober poznavalec mladinske književnosti in novosti, spretno in tenkočutno svetuje knjige v branje, seveda glede na starost svojih bralcev, njihove bralne sposobnosti in zanimanja ter želje. Samo svetuje in ne predpisuje. Pri tem so mu lahko v pomoč priporočilni oz. - v zadnjih letih – tematski seznami mladinskih knjig, ki jih vsako leto pripravlja Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani.
Manj ko je književna vzgoja vsiljiva in bolj ko ji uspeva posredovati občutek, da je branje književnosti nekaj, kar je povezano s prijetnimi doživetji, več otrok bo pričelo brati zaradi užitka, želje in veselja.
Na posameznih šolah ali celo v širšem okolju pa se včasih dogaja, da se gibanje vendarle ne prilagaja dovolj hitro spremembam časa in pričakovanjem mladih, česar pa ni mogoče spremeniti čez noč. Spremembe so procesna dogajanja, ki zahtevajo svoj čas. Pospešimo jih lahko le z (dopolnilnim) izobraževanjem mentorjev, z izboljšanjem splošnega odnosa do branja, bralne klime na šoli in v širšem okolju.
Tilka Jamnik in Manca Perko
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS
|
|