Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu,
imajo globlji pomen, kakor resnice,
katerih me je naučilo življenje.
(F. Schiller)
" Nikoli ni prezgodaj, da začnemo otroku brati: že v prenatalnem obdobju nanj ugodno vplivajo petje, pogovor in branje.
" Z otrokom se pogovarjamo vse od rojstva, pojemo mu uspavanke, igramo se bibanke, ko ga negujemo . Čimveč mu govorimo, povemo mu pesem, kratko pravljico; otrok sicer še ne razume, čuti pa melodijo, ritem govora ter našo nežnost in ljubezen.
" Ko je otrok star pol leta in mu dajemo različne igrače, mu ponudimo tudi različne igralne knjige (iz pralnega blaga, lesa, kartonke .). Kažemo mu slike/podobe v knjigi, povemo mu, kaj predstavljajo; imenujemo predmete, osebe, pojave, dogodke.
" Od približno devetega meseca dalje otroku pripovedujemo in beremo krajše pesmi, pravljice, zgodbe, uganke . Najprimernejša knjiga za to starost je slikanica. Otroka imamo v naročju ali tesno ob sebi in mu beremo ali pripovedujemo tako, da hkrati opazujemo ilustracijo. Pogovarjamo se z njim: če nas med branjem sprašuje in pripominja, pomeni, da sledi, razume in sodeluje - majhen otrok redko samo posluša!
" Postopoma otroka aktivno vključujemo v branje z vprašanji, napotki, naj kaj poišče na ilustraciji, spodbujamo ga, da ponovi besedo, razlagamo mu besede, branje povezujemo z otrokovimi doživetji, prosimo ga, naj obrne list v knjigi . Majhen otrok posluša in sodeluje >s celim telesom<, posnema, kar sliši, od ugodja nas objame, ker mu beremo .
" Da spodbujamo otrokov jezikovni razvoj, se skupaj z njim igramo z glasovi, črkami, besedami; skupaj si izmišljamo zgodbe in pravljice, po branju skupaj narišemo risbico, z gibi pokažemo, kaj so počeli junaki v pravljici, uprizorimo pravljico z igračami . Pripovedujemo otroku zgodbe in pravljice iz svojega otroštva, svoje spomine. Skupaj naredimo knjigo: odrasli zapišemo, kar smo si skupaj izmislili, otroci ilustrirajo .
" Nekje od tretjega leta dalje otroku beremo različna bralna gradiva: poleg slikanic tudi revije, propagandno gradivo, zgibanke . Daljše zgodbe in debelejše knjige mu beremo v nadaljevanjih. Uporabljamo poučne knjige, priročnike, atlase, enciklopedije . za področja, ki zanimajo otroka. Posegamo po priročnikih, kadar nas otroci sprašujejo: ko iščemo odgovore, otroka navajamo, da je knjiga vir informacij in znanja. S pomočjo knjig se pripravljamo na izlet, dopolnjujemo znanje s sprehoda v naravo, v knjigah poiščemo ideje za likovne dejavnosti, vrtnarjenje, praznovanja, družabne igre; skupaj z otrokom pogledamo v kuharsko knjigo, kadar potrebujemo recept, v zdravstveni priročnik za nasvet . Priročnik uporabljamo mi, otrok opazuje in nam >pomaga< pri iskanju. Nobena knjiga ni prezahtevna, če smo ob otroku odrasli! Skupaj z otrokom iščemo informacije v telefonskem imeniku, slovarju tujk, atlasu sveta .; skupaj beremo navodila za uporabo z ovitka zdravil, čistil, hrane ..; pokažemo mu, da preberemo, kako dvigniti denar iz bankomata, da preberemo, kdaj pripelje mestni avtobus, kje presedamo na potovanju z vlakom, koliko stane bencin . Beremo napise na trgovinah in povemo otroku, kaj pomenijo. Beremo mu podnapise TV oddaj in fimov, beremo mu navodila pri delu z računalnikom .
|
" Vzemimo si čas in berimo otroku vsak dan nekaj minut (10 min in več, odvisno od starosti otroka)! S starejšim otrokom govorimo o knjigah! " Omejimo čas za gledanje televizije, čas za igro na računalniku - ne prepuščajmo jim otroka; glasno branje, pogovor z otrokom, čas, ki ga tako preživimo skupaj, so nenadomestljivi! " Bodimo otroku zgled - berimo tudi sami! |
Branje je najboljše učenje. (A. Puškin)
" Ob vstopu otroka v šolo ne prenehamo z bralnimi dejavnostmi ob branju in po njem (glej predšolsko obdobje!).
" Otroku glasno beremo, dokler si želi.
" Spodbujamo otroka in mu pomagamo pri začetnem branju; poslušamo ga in ga spodbujamo, da nam glasno bere. Uživamo v skupnem branju kot takrat, ko mu beremo mi!
" Spodbujamo otroka, da bo izpopolnjeval bralno tehniko, pomagamo mu pri težavah: razlagamo neznane besede, pravilno izgovarjamo, preberemo >en odstavek za pogum<, morda prebere eno stran otrok, eno mi.
" Otroku pomagamo pri branju, dokler nas potrebuje!
" Ko otrok usvoji bralno tehniko in začne uživati v svojem branju, kaže, da nas ne potrebuje več; toda še vedno mu beremo >za lahko noč<, dokler nas prosi za to. Otrok ne uživa le v branju, srečen je, ker smo z njim!
" Otrok ni nikoli >prevelik<, da bi se z njim pogovarjali o knjigah, si knjige priporočali med seboj, se pozanimali, kaj bere, ga opozarjali na novosti . Branja se učimo z vsako novo knjigo - morda nas bo ob kateri otrok spet potreboval.
" Pogovarjamo se o problemih, ki jih obravnavajo knjige. To lahko pomaga pri razumevanju cele vrste različnih stisk in težav (medsebojni odnosi, nesporazumi z vrstniki, spori s starši, nasilje, odvisnosti .) in celo pri reševanju le-teh.
Branje je za duha to, kar je telovadba za telo. (Steele)
" Včlanimo otroka v splošno knjižnico (praviloma za otroke do 15. leta ni članarine), da bomo imeli na voljo dovolj bralnega gradiva. S knjižničarji se lahko posvetujemo, katere knjige priporočajo našemu otroku. Knjižnice izposojajo tudi avdio- in videokasete, zgoščenke . Obiskujemo knjižnice skupaj z otrokom, da knjige in drugo gradivo lahko izbira sam! Obiskujemo posebne (brezplačne) prireditve za otroke v knjižnici: ure pravljic, igralne ure s knjigo, razstave . Ko je otrok starejši, ga spodbujamo, da knjižnico obiskuje še naprej in raziskuje tudi dodatne možnosti, ki mu jih ponuja.
" V vrtcu/šoli se pozanimamo, kaj nam priporočajo v branje in katere dejavnosti izvajajo za spodbujanje branja (morda posebne projekte, bralno značko .). Vključimo se v bralne dejavnosti oz. spodbujamo starejšega otroka, naj se vključi vanje. Imajo v vrtcu/na šoli dobro založene bralne kotičke, knjižnice? Ogledamo si jih skupaj z otrokom. Spodbujamo starejšega otroka, naj jih raziskuje sam. Prosimo vzgojiteljico ali vzgojitelja, učiteljico ali učitelja, knjižničarko ali knjižničarja, naj pripravi predavanje o pomenu branja (lahko povabi tudi strokovnjaka s tega področja), prosimo, naj pripravi delavnico, kjer bomo dobili ideje, kako razvijati otrokovo bralno kulturo. Sodelujemo z vzgojiteljicami ali vzgojitelji, učiteljicami ali učitelji, knjižničarkami ali knjižničarji, da bomo skupaj razvijali otrokovo bralno kulturo.
" Pozanimamo se, kaj se v zvezi s spodbujanjem branja dogaja v našem kraju.
" Z otrokom gremo na lutkovno predstavo, v gledališče, kino, v opero, na balet; povežemo predstave z branjem, če so uprizorjene po literarnih predlogah. Povežemo risanke in igrane filme na TV s slikanicami in drugimi literarnimi predlogami, poljudnoznanstvene oddaje pa s poučnimi knjigami.
" Z otrokom obiščemo knjigarno. Kupimo mu knjigo, ki si jo želi; darujemo mu knjige ob praznikih, rojstnem dnevu, novem letu; naročimo ga na njegovo najljubšo revijo . Otrok naj ima nekaj čisto svojih knjig v družinski knjižnici.
|
" Vzemimo si čas in berimo otroku vsak dan nekaj minut (10 min in več, odvisno od starosti otroka)! S starejšim otrokom govorimo o knjigah! " Omejimo čas za gledanje televizije, čas za igro na računalniku - ne prepuščajmo jim otroka; glasno branje, pogovor z otrokom, čas, ki ga tako preživimo skupaj, so nenadomestljivi! " Bodimo otroku zgled - berimo tudi sami! |